Dolnoserbske mjenja

Informacije

Slězyna

Swójske mjenja graju rolu we wšakich wobłukach źěłabnosći Serbskego Instituta. Direktny zakład a prědny impuls za zběrku mjenjow, ako jo na tom boce zestajona, su wuslědki projekta Pówušenje kwality za dolnoserbsku pšawopisnu kontrolu: Rozšyrjenje zakłada datow I a II. Za njen su se ekscerpěrowali městne a wósobowe mjenja z dolnoserbsko-nimskich słownikow, kótarež se digitalnje prezentěruju w serwisu dolnoserbski.de. K tomu su se pśizamknuli daty z Nimsko-dolnoserbskego słownika (staw 30.12.2019), kótaregož online wersija se spśistupnijo na boce dolnoserbski.de/dnw. Dalšne wažne a aktualne žrědło městnych mjenjow – publikacija Mjenja wobydlenišćow w starodawnem sedleńskem rumje Serbow w kraju Bramborska – jo nastało w zgromadnem źěle z bramborskim Ministaŕstwom za wědomnosć, slěźenje a kulturu (MWFK). To zgromadne źěło wjeźo se dalej a daty se stawnje aktualizěruju. Tomu su se w běgu projekta Inwentarizacija dolnoserbskich městnych a wósobowych mjenjow/informaciska datowa banka mjenjow (faza I) pśidali dalšne daty z drugich žrědłow.

Projekt jo se spěchował wót Logo Załožby za serbski ludZałožby za serbski lud, kótaraž dostawa lětnje pódpěru z dankowych srědkow na zakłaźe góspodaŕskich planow, wobzamknjonych wót Zwězkowego sejma, Krajnego sejma Bramborskeje a Sakskego krajnego sejma.

Źěł Etymologija jo se spěchował ze srědkami Logo Ministaŕstwa za wědomnosć, slěźenje a kulturu Kraja BramborskejeMinistaŕstwa za wědomnosć, slěźenje a kulturu Kraja Bramborskeje (projekta Zestajenje a rozšyrjenje wědy wó serbskich mjenjach ako srědk ku zmócnjenju regionalneje identity (faza koncepcije), awgust – december 2020, a Dolnoserbsku mjenjowu krajinu rozměś – wujasnjenja wó póchaźe a wóznamje dolnoserbskich mjenjow ako zmócnjenje regionalneje identity (pilotowa faza), januar – december 2021).

Wót 1. julija 2022 serwis wuwija se ako modul Serbske mjenja w Dolnej Łužycy w ramiku projekta Digitalny portal k serbskim a łužyskim rěcnym a kulturnym krajinam a ako modul Wužywaś potencjal mjenjow w ramiku projekta Integrated Digital Sorbian Studies.

Serbski sedleński rum

Pódaśa wó pśisłušnosći k sedleńskemu rumoju w Bramborskej póchadaju z knigłow Mjenja wobydlenišćow w starodawnem sedleńskem rumje Serbow w kraju Bramborska, wóni su se aktualizěrowali na zakłaźe informacijow z MWFK. Pódaśa wó pśisłušnosći k sedleńskemu rumoju w Sakskej póchadaju z pśiłogi k § 3 wótst. 2) Sakskeje serbskeje kazni [30.08.2021].

Dolnoserbske mjenja městnow, kótarež laže w serbskem sedleńskem rumje w Kraju Bramborska, płaśe ako amtske (gl. Kaulfürst, Nowak, b. 9).

Definicija

Na pšašanje »Co jo swójske mě?« njamóžo se z lažkim wótegroniś. We wobłuku onomastiki (mjenjowědy) njedajo za to jadnotnu, powšyknje płaśecu definiciju. Na toś tom boce se tomu pšašanjeju bliže njepśiwobrośijomy, zajmcam stoj wobšyrna fachowa literatura k dispoziciji (gl.: ICOS bibliography; Namenforschung / Name Studies / Les noms propres, De Gruyter Mouton, 2 zwězka, 1995-1996). Dej pak se na to pokazaś, až zabjerjo se internetowy serwis głownje z nejwěcej typiskimi kategorijami swójskich mjenjow. Pšašanje, kótare swójske mjenja mógu se pomjeniś serbske, jo rowno tak njetriwialne. Ako zakład słuže pśedewšym rěcne kriteriumy. Nejwažnjejše su:

  • póchadanje mjenja wót (staro)serbskego słowa
  • dopokaz, až to mě jo se w slědnych lětźasetkach wužywało
  • integracija do dolnoserbskego rěcnego systema.

Modul koncentrěrujo se tuchylu na mjenja, ako su se w pśistupnych mjenjowych leksikonach (gl. Žrědła) južo ako serbske klasificěrowali. Dalšne pódaśa wó wuběranju (pokazki na konkretne žrědła atd.) namakaju se dalej dołojce pla konkretnych kategorijow mjenjow.

Wózjawjone mjenja

W prědnem kšacu su se wózjawili mjenja sedlišćow serbskego sedleńskego ruma w Bramborskej, pózdźej su se pśidali mjenja dalšnych bramborskich sedlišćow zwenka sedleńskego ruma. Ako pśiduce jo se bok rozšyrił wó familijowe mjenja a pśedmjenja. Ako prědne eksonymy su se pśidali dolnoserbske mjenja za městna w Sakskej, pśi cymž su se zapśimjeli mimo nimskich wótpowědnikow teke górnoserbske ekwiwalenty. Pśi mjenjej znatych mjenjach sedlišćow w Sakskej móžo se jaden teke póśěgowaś na pšawidła k pisanju górnoserbskich swójskich mjenjow. Dalej su pśišli k tomu mjenja něźi 200 jsow a městow we tom źěłu historiskeje Łužyce, kótaryž źinsa lažy w Pólskej.

Tuchylu namakaju se w serwisu pśisamem 1500 mjenjow sedlišćow resp. zastojnstwowych jadnotkow, něźi 2500 familijowych mjenjow a wušej 100 pśedmjenjow. Wó doněntejšnem wuwiśu boka gl. Wuwiśe boka, wó wužywanych terminusach gl. Zapśimjeśa a kategorije.

Jo pśedwiźone, serwis w pśichoźe rozšyrjaś wó dalšne datowe wobstatki. To wšak se stawa zwětšego w ramiku pśedewześow, ako su financěrowane z tśeśich srědkow. Wuměnjenje za pókšacowanje jo toś dalšne financěrowanje.

Městne mjenja

Mjenja na toś tom boce póchadaju ze wšakich žrědłow, kótarež su nastali na rozdźělny part a kótarež maju pó źěłach dosć wusoke starstwo. Togodla su za publikaciju Mjenja wobydlenišćow w starodawnem sedleńskem rumje Serbow w kraju Bramborska a za dalšne how wózjawjone mjenja byli notne wobšyrne pśespytowanja a rešerše. Njerědko su stojali někotare traděrowane warianty mjenja a pisanja za jadno a to same sedlišćo spóromje sebje. Wušej togo su někotare mjenja, ako su zapisane w słowniku A. Muki (gl. https://dolnoserbski.de/ndw/), pó źinsajšnem stawje slěźenja wobzwadne: Pó źěłach se cwiblujo na pódaśach wó etymologiji, pla někotarych mjenjow se zda, až Muka jo je sam wutwórił (pśir. k tomu Eichler 1985-2009, zw. 4, b. 44: Mokra (Uckro) abo Wenzel 2006, b. 75: Swětłe (Lichterfeld)). Weto jo se rozsuźiło, až teke ten wobstatk se pśisamem dopołnje w mjenjowem serwisu wózjawijo: Rowno až jadna se pla mjenjow, kenž Muka za městnosći mimo dokłaźoneje dolnoserbskeje formy mjenja jo naraźił, wótergi wó kumštne sorabizěrowanja – wóni połnje južo sto lět swóju funkciju w serbšćinje a su toś wobstatk rěcnego derbstwa.

Za pólske mjenja we źěłu historiskeje Łužyce, kótaryž źinsa lažy w Pólskej, jo słužył ako žrědło Państwowy Rejestr Nazw Geograficznych. (W tom spisu mjenjow pak feluju pólske wótpowědniki za někotare serbske sedlišćowe mjenja, dokulaž jsy wěcej njeeksistěruju abo su wordowali integrěrowane do wětšych jadnotkow. Konkretnje pótrjefjone su historiske sedlišća ze slědujucymi serbskimi mjenjami: Bezki, Ježyn, Ježkojce, Mósty, Šydłow, Bobow, Sucha).

Na toś tom boce prezentěrowane głowne a alternatiwne formy mjenjow wótpowěduju źinsajšnemu pšawopisoju. Dodatnje pokazuju se teke starše warianty, což wólažcujo identificěrowanje mjenjow a městnosćow w staršych tekstach. W jadnotliwych artikelach nalicuju se w sekciji pokazki k městnu konkretne žrědła, w kótarychž namakaju se za dane městnosći pomjenjenja resp. warianty mjenjow abo wót takich twórjone wótwóźenja.

Ako krotke zawjeźenje k temje móžo słužyś artikel Ortsnamen wót Inge Bily na boce sorabicon.de.

Wopisowanje

Ako zakład wopisowanja typow sedlišćow w serbskem sedleńskem rumje w Bramborskej (a teke za dalšne sedlišća a amtske jadnotki w toś tom kraju) jo słužyła kategorizacija w knigłach Mjenja wobydlenišćow w starodawnem sedleńskem rumje Serbow w kraju Bramborska. Tam rozrěduju se městna do bydlišćow, měsćańskich resp. wejsnych a gmejnskich źěłow. Drjowk (Drebkau) jo ako zastojnstwowa jadnotka – bźezamtske město – pomjenjony Město Drjowk (Stadt Drebkau). Wón stoj pak teke drugi raz w lisćinje, ako Drjowk: měsćański źěł (Drebkau: Ortsteil). W tom konteksće jo se ako korektne wiźeło wopisanje Drjowk: měsćański źěł Města Drjowk (Drebkau: Ortsteil der Stadt Drebkau). W paźe Sakskej ako žrědło jo słužył zapis Gemeinden und Gemeindeteile im Freistaat Sachsen.

W někotarych padach njewustupujo wěste sedlišćo we wušej pomjenjonej publikaciji samostatnje, ale jawi se jano ako zastojnstwowa jadnotka gmejna (na pś. Brjazyna (Briesen), Drjenow (Drehnow), Góry (Guhrow)) abo bźezamtska gmejna/město (na pś. Kalawa (Calau), Wětošow/Błota (Vetschau/Spreewald)). Te městna wustupuju pak teke w kupce mjenjow sedlišćow. Za jich wopisanje wužywa se tam powšykne pomjenjowanje źěł gmejny resp. města.

Rozdźěl mjazy amtskeju, zastojnstwoweju rowninu a powšyknje rozmětym wobydlonym městnom wótbłyšćujo se teke w internetowem serwisu GeoNames: Pśir. na pś. Brjazyna (Briesen) ako gmejna a ako wjas abo Město Wětošow/Błota (Stadt Vetschau/Spreewald) (bźezamtska gmejna) napśeśiwo Wětošow (Vetschau).

W někotarych padach chopijo se wopisanje městna abo zastojnstwoweje jadnotki z pódaśim hist., což wóznamjenijo, až městnosć wěcej njeeksistěrujo. Pomjenjenje pśicynow togo stawa pśekšaca ramik togo serwisa. Nejcesćej pak su se pódali linki na žrědła, źož se namakaju pśidatne informacije. W Bramborskej su na pś. wótbagrowane jsy cesćej ako hist. markěrowane. Pó tej wašni se pódšmarnjo rozdźěl mjazy tym Rogowom (Horno), kótaryž jo eksistěrował w Gmejnje Janšojce a jo se wótbagrował, a tym nowym, kenž jo nastał ako źěł Baršća. Móžo se pak teke jadnaś wó sedlišća, ako su znate ze stawiznow, njejsu pak drugich pśicynow dla wěcej wobydlone, na pś. Górki (Görigk). Glědajucy na zastojnstwowe jadnotki móžo se ako pśikład pomjeniś Pódwjacorny Barliń (Westberlin) abo Kejžorska (»Kaiserland«) za Awstrisku. Na tom městnje musy se pak teke groniś, až njewótbłyšćuju se pśi tom wopisanju na pś. pśesuwanja granicow powšyknje rozmětych městnosćow. Jo jasne, až Chóśebuz za cas Muki jo był wó wjele mjeńšy ako źinsa, w zmysle togo serwisa jadna se pak wó to same město. Togodla njejsu se teke pó źěłach abo pśisamem dopołnje wótbagrowane jsy, kótarychž źěły pak su wóstali na starem městnje a nose dalej to same mě (na pś. Klinka (Klinge), Bukowk (Klein Buckow)), ako hist. markěrowali.

Wužywane kategorije městnosćow

nimšćina dolnoserbšćina
Amt amt
amtsfreie Gemeinde bźezamtska gmejna
amtsfreie Stadt bźezamtske město
Bundesland zwězkowy kraj
Dorf wjas
Gemeinde gmejna
Gemeindeteil gmejnski źěł
kreisfreie Stadt bźezwokrejsne město
Landkreis wokrejs
Ortsteil měsćański resp. wejsny źěł
Region region
Siedlung sedlišćo
Stadt město
Wohnplatz bydlišćo

K pšawopisoju

Za wjelike a małe pisanje swójskich mjenjow płaśe regule, ako su wopisane w dypku 1.4.2.Wjelike pisanje swójskich mjenjow. Pó pokazce zagroniteje za serbske nastupnosći Wokrejsa Sprjewja-Nysa jo słowo wokrejs w paźe zastojnstwowych jadnotkow źěł mjenja a pišo se togodla wjelike. Dalšne rešerše su tu regulu wobtwarźili teke za słowa město, amt a kraj w kombinaciji z konkretnym městnym mjenim. Njejasne wóstanjo, lěc jo słowo gmejna we wšyknych padach źěł amtskego mjenja. How su dalšne rešerše trjebne. Pokazujomy eksplicitnje na to, až pomjenjone słowa we wšakich kontekstach njejsu wužywane ako źěł mjenja. W tych padach pišu se małe, na pś.: Beauftragte für sorbische/wendische Angelegenheiten des Landkreises Spree-Neiße / zagronita za serbske nastupnosći Wokrejsa Sprjewja-Nysa – wjelike, ale In diesem Fall arbeiten die Landkreise Spree-Neiße und Dahme-Spreewald zusammen / W tom paźe źěłatej wokrejsa Sprjewja-Nysa a Dubja-Błota gromaźe – małe.

Wósobowe mjenja

Ako zawjeźenje do tematiki móžo słužyś artikel Waltera Wenzela Personennamen na boce sorabicon.de. We wobłuku mjenjowego serwisa njewózjawiju se mjenja konkretnych wósobow, ale wšake formy jadnotliwych familijowych mjenjow a pśedmjenjow.

Arnošt Muka jo zawóstajił w tśeśem zwězku swójogo Słownika dolnoserbskeje rěcy a jeje narěcow wušej 5000 familijowych mjenjow, kótarež twórje zakład how pśedstajonego wobstatka. Pódobnje ako w paźe městnych mjenjow njedaju se – nanejmjenjej dotychměst – wšykne z nich w drugich žrědłach dokłasć. W prědnem kšacu wózjawiju se jano te mjenja, kótarež njewustupuju jano w Mukowem słowniku, ale su teke dokłaźone w jadnom z leksikonow Waltera Wenzela (gl. Wenzel 1987, Wenzel 1999, Wenzel 2004).

Wó pšawopisu

Swójske mjenja wobchowaju cesto wšake, na pś. stare abo dialektalne rěcne zjawy. Wašnja pisanja mjenjow njemusy se teke makaś z powšyknym pšawopisom. Pla městnych mjenjow bijo ten fenomen mjenjej do wócowu, dokulaž su te do dalokeje měry normalizěrowane (pśir. pak nimske Cottbus a Kottbusser Tor). Pisanje familijowych mjenjow pak se wót nosarjow konkretnego mjenja cesto dłujki cas, wótergi pśez cełe stolěśa, mimo pśeměnjenja traděrujo. Togodla dajo na pś. w nimšćinje mjenja ako Schmidt, Schmid, Schmitt, Schmiedt, kótarež se njezjadnotniju na Schmied, lěcrownož se pomjenjenje powołanja, kótarež twóri zakład wšyknych wariantow, źinsa tak pišo. Teke w serbšćinje mógu historiski nastate rozdźělne pisanja wěstego mjenja spóromje sebje eksistěrowaś, na pś. Kosyk a Kósyk. Jo-lic se za konkretnu wósobu jadno pisanje pśesajźiło, ga se wóno w normalnem paźe wobchowa.

Glědajucy na serbske mjenja pak dej se źiwaś na wěstu wósebnosć, rozmjej na to, až pisne dokłady su se wobchowali pśede wšym w nimskich tekstach z wótpowědnym nimskim pisanim. To póśěgujo se wósebnje na amtske, oficielne formy mjenjow, kótarež se teke źinsa za wětšy źěł wužywaju. Stawa se jano rědko, až wužywaju wósoby pšawo na pisanje swójich mjenjow w mjeńšynowej rěcy (gl. Minderheiten-Namensänderungsgesetz) teke amtski, na pś. w personalnem wupokazu. Z nimskim alfabetom pak njamogu se wšykne zuki dolnoserbšćiny zasej pódawaś. Wobšyrnje pišo wó tom Walter Wenzel w źěłoma Sorbische Personennamen im Sprachkontakt mit dem Deutschen a Die sorbischen Personennamen auf phonematischer Ebene (gl. Wenzel 1987, zw. 1, b. 36–37, 47 a dalej), skrotcone rozkłaźenje namakajo se teke w drugich leksikonach (gl. Wenzel 1999, b. 30, Wenzel 2004, b. 49). W how prezentěrowanej zběrce pišu se mjenja ako pla Muki pó serbskej wašni, dodatnje dajo pokazki na móžne ekwiwalenty z nimskeju wašnju pisanja. W pśirownanju ze zapisami w Mukowem słowniku jo se pšawopis aktualizěrował jano glědajucy na wóznamjenjenje měkosći (jotěrowanje město diakritiskeje smužki nad měkim/změkconym konsonantom).

Prezentěrowane formy mjenjow

Familijowe mjenja

Prezentěruju se – mimo głowneje formy mjenja, kótaraž se tradicionelnje wužywa za muskich – teke druge, regularnje twórjone formy mjenjow, kótarež se wužywaju

  • za žeńske; tradicionelnje pśede wšym za ženjone, kótarež su pśewzeli mě cłowjeka
  • za familiju ako cełk, jeje pśisłušnikow (w slěźe pśedmě familijowe mě źinsa pśisamem jano za źowća a nježenjone žeńske, w slěźe familijowe mě pśedmě mimo restrikcijow) a glědajucy na jeje dobytki.

Wušej togo pódawaju se teke posesiwne formy (pśedewšym adjektiwy), ako su twórjone wót głowneje formy mjenja.

Nalicone formy su te, ako se źinsa nejcesćej nałožuju a kótarež se teke we wucbnych materialijach pśedstajaju (pśir. na pś. Hannusch 2009, b. 31).

Dej se pódšmarnuś, až njejo to ceły wobstatk móžnych formow familijowych mjenjow. Dalšne njejsu wuzamknjone a jawje se teke w žrědłach. W takich padach pak jadna se wó formy, kótarež

  • se źinsa wěcej njewužywaju, na pś. pomjenjenja dwórow typa Balaškownja
  • wótchyliju se wót deriwaciskego mustra, ako na pś. forma Witkojc (wót mjenja Witka); jano w zjawnosći kradu rozšyrjone pady takich formow wózjawiju se we wótpowědnej kategoriji (iregularnje wutwórjone formy)
  • wužywaju se pśede wšym we wobchadnej rěcy a zazdaśim cesćej z emocionalnym wubarwjenim, na pś. na žeńske se póśěgujuce pomjenjowanja na -ka typa Bałcaŕka), ako stoje na granicy mjazy familijowem mjenim a gódłom.

Za někotare mjenja pśedstajaju se teke alternatiwne formy wótwóźeńkow. Za familijowe formy dajo pódla substantiwiskich patronymikow z kóńcowkami -ojc, -ic/yc teke adjektiwiske formy, kótarež su pó znanjenju Serbskego rěcnego atlasa (gl. SSA (11), b. 235, dypk 61.0) typiske za dłujkozajtšne dialekty dolnoserbšćiny.

Socialne a kulturelne wuwiśa njewóstanu bźez wliwa na nałožowanje mjenjow. W Serbskem instituśe zachopijo se w lěśe 2021 wósebny slěźeński projekt, kótaryž co mjazy drugim pśeslěźiś tendence glědajucy na wužywanje mjenjow, kótarež se póśěguju na žeńske. Na wuslědki musy se hyšći cakaś. Daś jo togodla na tom městnje wuzwignjone, až maju prezentěrowane formy mjenjow jano status naraźenja.

Pśedmjenja

Klasificěrowanje a pśirědowanje pśedstajonych formow pśedmjenjow jo we wjele padach njewěste. Pśiźo samo śěžko śěgnuś granicu, wót kótarejež chapja na pś. skrotcona abo diminutiwna forma funkcioněrowaś ako samostatne mě. Pśikład za to jo pśedmě Měto, kótarež móžo se wiźeś ako skrotcona forma mjenja Mjertyn, kótarež pak nałožujo se teke direktnje ako pśedmě. Wuchadajucy wót morfologiskich kakosćow su dokłaźone formy pśedmjenjow źělone pśede wšym do diminutiwow a awgmentatiwow, mimo togo do skrotconych a něžnych formow. Prezentěruju se alternatiwne a zestarjete formy mjenjow, ako teke wót mjenjow twórjone adjektiwy. W paźe zestarjetych formow jadna se pśede wšym wó pisanja z njeaktualnym pšawopisom, abo wó formy, kótarež su byli južo w słownikach ako njeaktualne markěrowane. Naźejucy buźo w pśichoźe móžno, něntejšnu zběrku z pomocu korpusowych slěźenjow wutwarjaś a dokradnjej klasificěrowaś.

Zapśimjeśa a kategorije

Termini a klasifikacije, ako se glědajucy na swójske mjenja na toś tom boce wužywaju, zepěraju se na lisćinu, kótaruž jo zestajił International Council of Onomastic Sciences (Liste Onomastischer Schlüsseltermini, pśistup 2.1.2020).

Pśedstajone mjenja rozdźěliju se na:

  1. městne mjenja (toponymy) – mjenja za šyroko rozměte wšake geografiske jadnotki, mjazy nimi:
    1. mjenja sedlišćow (oikonymy) – mjenja wobydlonych městnow: jsow, městow, měsćańskich resp. wejsnych źěłow
    2. mjenja wětšych teritoriumow (choronymy) – mjenja powšyknje rozmětych (nic w politiskem abo amtskem zmysle) regionow, krajinow, kupow atd.
    3. mjenja drogow a naměstnow (hodonymy)
    4. mjenja pólinow
    5. mjenja górow (oronymy) – mjenja górow a górinow
    6. mjenja wódow (hydronymy)
    7. mjenja architektoniskich objektow – mjenja twarjenjow, pomnikow atd.
    8. mjenja astronomiskich objektow a gwězdnow (astronymy)
  2. wósobowe mjenja (antroponymy) – mjenja za wósoby a kupki wósobow, mjazy nimi:
    1. pśedmjenja
    2. familijowe mjenja
    3. pseudonymy, pśimjenja a druge
    4. mjenja etniskich kupkow (etnonymy)
  3. druge mjenja, na pś.:
    1. mjenja zastojnstwowych jadnotkow – mjenja gmejnow, amtow, wokrejsow, statow ako politiskich/pšawnych organizatoriskich jadnotkow
    2. mjenja institucijow
    3. mjenja bogow (teonymy) a drugich mytiskich bytosćow
    4. mjenja zwěrjetow (zoonymy)

Tłuste markěrowane su kategorije, kótarež se južo jawje na boce.

Pśikłady:

Brjazyna słuša ako mě jsy k mjenjam sedlišćow, ako mě gmejny k mjenjam zastojnstwowych jadnotkow.

Koreja jo powšyknje wužywane mě kraja (mjenja wětšych teritorijow), k organizatoriskim formam (mjenja zastojnstwowych jadnotkow) słušatej pak stata Pódpołnocna Koreja a Pódpołdnjowa Koreja. To same pśitrjefijo na powšykne mě Nimska ako kraj napśeśiwo Nimska Zwězkowa Republika abo Tśeśi rajch – staty, pśi cymž jo jasne, až móžo se słowo Nimska teke wužywaś ako synonym za wobej wušej pomjenjowanej organizatoriskej statnej formje.

Bageńc jo mě sedlišća, móžo pak teke byś familijowe mě.

Rozrědowanje do wšakich kupkow jo notne nic jano wěcownych, ale teke rěcnych pśicynow dla. Wótwisnje wót wóznama móžo słowo změniś swój fleksiski abo deriwaciski muster.

Deklinacija

Serbskim mjenjam su se pśidali informacije wó gramatiskich formach. Wóni njepśedstajiju se wěcej ako doněnta w słownikach (pśir. Starosta 1999 abo DNW online) z pomocu cysła fleksiskego mustera a tabele z pśikładowym słowom. Město togo pódawa se tabela z deklinaciskimi formami, ako su generěrowane rowno za pytane mě. Deklinaciske tabele su se pśirědowali substantiwam (mě městna, pomjenjenje wobydlarja atd.) a adjektiwam (twórjonym wót městnych mjenjow). Tabele su pśistupne pśez symbol symbol deklinaciske tabele, kenž stoj pśi słowje. Za zestarjete, wěcej njewužywane abo dialektalne a w normatiwnych słownikach njedopokazane formy take deklinaciske tabele se njegenerěruju.

Fleksiske formy njepódawaju se jano za jadnotliwe słowa, ale teke za wěcejsłowne mjenja. We wěstych padach dajo we wobłuku jadneje paradigmy wěcej paralelnych wariantow. Casy pak wopśimjejo tabela pśeglědnosći dla jano nejžwěcej typiske formy. Deklinacija městnych mjenjow pśedstaja se stawnje wobgranicowana na jaden numerus: plural za pluralia tantum (na pś. Janšojce) a singular za druge mjenja (na pś. Hochoza). Druge substantiwy (na pś. pomjenjenja wobydlarjow) a adjektiwy maju połnu deklinaciju. Póla tabelow su wopisane ze slědujucymi fleksiskimi kategorijami: numerus (sg = singular, du = dual, pl = plural), pad (nom = nominatiw, gen = genitiw, dat = datiw, acc = akuzatiw, instr = instrumental, loc = lokatiw), genus (masc = muski, fem = žeński, neutr = neutrum), žywosć (anim = žywy, inanim = nježywy).

Žrědła

śišćane

Eichler 1975
E. Eichler, Die Ortsnamen der Niederlausitz, Bautzen 1975
Eichler 1985-2009
E. Eichler, Slawische Ortsnamen zwischen Saale und Neiße, Bautzen (ab 1985), 4 zwězki
Eichler, Walther 2001
Historisches Ortsnamenbuch von Sachsen, E. Eichler, H. Walther (wud.), Berlin 2001, 3 zwězki
Eichler, Zschieschang 2011
E. Eichler, Ch. Zschieschang, Die Ortsnamen der Niederlausitz östlich der Neiße, Leipzig 2011
Fischer 2005
R. E. Fischer, Die Ortsnamen der Länder Brandenburg und Berlin. Alter - Herkunft - Bedeutung, Brandenburgische Historische Studien 13, Berlin 2005
Kaulfürst, Nowak 2018
F. Kaulfürst, M. Nowak, Ortschaften im angestammten Siedlungsgebiet der Sorben/Wenden im Land Brandenburg = Mjenja wobydlenišćow w starodawnem sedleńskem rumje Serbow w kraju Bramborska, Mały rěd Serbskego instituta Budyšyn = Kleine Reihe des Sorbichen Instituts Bautzen 30, Budyšyn 2018
Körner 1993
S. Körner, Ortsnamenbuch der Niederlausitz, Berlin 1993
Lehmann 2011 [1979]
Historisches Ortslexikon für die Niederlausitz, wobź. R. Lehmann, Potsdam 2011 (zasejwuśišć wudaśa Marburg 1979), 2 zwězka
Meschgang 1979
J. Meschgang, Die Ortsnamen der Oberlausitz, 2. wudaśe, wobź. E. Eichler, Bautzen 1979
Muka 1884
E. Muka, Statistika łužiskich Serbow : wobličenje a wopisanje hornjo- a delnjo-łužiskeho Serbowstwa w lětach 1880-1885 : z přidawkom nadrobneje kharty serb. Hornich a Delnich Łužic z l. 1886. Wudawk A, Budyšin 1884-1886 (nimske wudaśe online: Statistik der Sorben 1886)
NMP 1996
Nazwy miejscowe Polski. Historia - pochodzenie - zmiany, red. K. Rymut (zw. 1-14), B. Czopek-Kopciuch (zw. 8-15), U. Bijak (zw. 10-16), P. Swoboda (zw. 16), Kraków 1996-
Nowak 1969
Słownik wjesnych a městskich mjenow dwurěčnych wobwodow Drježdźany a Choćebuz = Ortsnamenverzeichnis der zweisprachigen Kreise der Bezirke Dresden und Cottbus, zest. B. Rachel a H. Nowak, LND, Budyšin 1969
Wenzel 1987
W. Wenzel, Studien zu sorbischen Personennamen, Domowina-Verlag, Bautzen (1987-1994), 3 zwězki
Wenzel 1999
W. Wenzel, Lausitzer Familiennamen slawischen Ursprungs, Domowina-Verlag, Bautzen 1999
Wenzel 2004
W. Wenzel, Niedersorbische Personennamen aus Kirchenbüchern des 16. bis 18. Jahrhunderts, Domowina-Verlag, Bautzen 2004
Wenzel 2006
W. Wenzel, Niederlausitzer Ortsnamenbuch. Mit einem Exkurs zur Siedlungsgeschichte und 8 mehrfarbigen Karten, Domowina-Verlag, Bautzen 2006
Wenzel 2008
W. Wenzel, Oberlausitzer Ortsnamenbuch, Domowina-Verlag, Bautzen 2008
Wenzel 2015a
W. Wenzel, Atlas niedersorbischer Zunamen. Nach Quellen des 14. bis 18. Jahrhunderts, Domowina-Verlag, Bautzen 2015

online

DNW
Deutsch-Niedersorbisches Wörterbuch, https://dolnoserbski.de/dnw/ [dotychměst njewózjawjona rozšyrjona wersija, we wobźěłanju, staw 31.12.2019]
NDW
Dolnoserbsko-nimske słowniki, https://dolnoserbski.de/ndw/ [25.11.2019]
MWFK
Ministaŕstwo za wědomnosć, slěźenje a kulturu, https://mwfk.brandenburg.de/mwfk/de/kultur/sorben-wenden/ [08.01.2020]
SächsSorbG
Gesetz über die Rechte der Sorben im Freistaat Sachsen (Sächsisches Sorbengesetz – SächsSorbG), https://www.revosax.sachsen.de/vorschrift/3019-Saechsisches-Sorbengesetz#ef [staw 23.12.2021]
Witaj
T. Meškank, Rěcny centrum Witaj, https://sorbische-vornamen.de/ [20.11.2020; pśistup pśez surowe daty]
DFD
Digitales Familiennamenwörterbuch Deutschlands, Akademie der Wissenschaften und der Literatur, Mainz [03.09.2024]
LGB
Gemeinde- und Ortsteilverzeichnis, Landesvermessung und Geobasisinformation Brandenburg, https://geobasis-bb.de/lgb/de/geodaten/weitere-digitale-produkte/gemeinde--ortsteilverzeichnis/ [03.07.2023]
GuGTiFSS
Gemeinden und Gemeindeteile im Freistaat Sachsen, https://www.statistik.sachsen.de/download/verzeichnisse/verzeichnis_statistik-sachsen_gemeinden-gemeindeteile.pdf, Statistisches Landesamt des Freistaates Sachsen [staw 01.01.2021]
PRNG
Państwowy Rejestr Nazw Geograficznych - miejscowości, https://dane.gov.pl/pl/dataset/780,panstwowy-rejestr-nazw-geograficznych-prng/resource/30102/table [19.01.2024]
GeoNames
GeoNames (geographical database), http://www.geonames.org/ [25.01.2024]

dalša literatura

Bichlmeier 2019
H. Bichlmeier, Die wichtigsten Suffixe in slawischen Familiennamen und ihre Eindeutschungsergebnisse – ein Überblick., w: Namenkundliche Informationen 111 (2019), b. 123–152. https://nbn-resolving.org/urn:nbn:de:bsz:15-qucosa2-710325
Blöß 2009
W. Blöß, Umbruch und Namen. Ortsnamenpolitik in Brandenburg 1945–1952, w: Jahrbuch für die Geschichte Mittel- und Ostdeutschlands 55 (2009), b. 167–230
Bütow 2019
S. Bütow, Macht der Infrastrukturen. Der Raum zwischen Elbe und Oder in den “Weltverkehrsplänen” Karls IV., w: Ch. Mielzarek, Ch. Zschieschang (wud.): Usus aquarum. Interdisziplinäre Studien zur Nutzung und Bedeutung von Gewässern im Mittelalter (Forschungen zur Geschichte und Kultur des östlichen Mitteleuropa 54), Wien / Köln / Weimar 2019, b. 247–263. https://www.vr-elibrary.de/isbn/9783412500870
Crome 1968
E. Crome, Die Ortsnamen des Kreises Bad Liebenwerda (Deutsch-Slawische Forschungen zur Namenkunde und Siedlungsgeschichte 22), Berlin 1968
Eichler, Walther 1975
E. Eichler, H. Walther, Ortsnamenbuch der Oberlausitz, zw. 1. Namenbuch (Deutsch-Slawische Forschungen zur Namenkunde und Siedlungsgeschichte 28), Berlin 1975
Förster 2014
F. Förster, Verschwundene Dörfer im Lausitzer Braunkohlenrevier, Schriften des Sorbischen Instituts = Spisy Serbskeho instituta 8, 3., pśeźěłane a rozšyrjone wudaśe, Bautzen 2014
Hannusch 2009
E. Hannusch, Niedersorbisch praktisch und verständlich, LND, Bautzen 1998 (2. wudaśe 2009)
Hengst 2020
K. Hengst, Zeigen slawische Namen mit altsorbisch grod wirklich eine Burg an? Was verbirgt sich hinter den Ortsnamen mit dem altsorbischen Element grod?, w: Namenkundliche Informationen 112 (2020), b. 213–218. https://nbn-resolving.org/urn:nbn:de:bsz:15-qucosa2-758047
Hengst 2008
K. Hengst, Meinungsverschiedenheiten zu altsorbischen Ortsnamenformen. Zur Problematik bei der Rekonstruktion der Ausgangsformen sorbischer Ortsnamen in den Lausitzen, w: Namenkundliche Informationen 93/94 (2008), b. 155–184
Koenitz 2010
B. Koenitz, Unwürde, Lubij, Dažin, Stwěšin und andere Namen altsorbischer Herkunft. Miszellanea und manches Systemhafte, w: Lětopis 57 (2010), zešywk 2, b. 95–118
Lehmann 1974
R. Lehmann, Zur Geschichte der Verkehrsstraßen in der Niederlausitz bis zum Ausgang des 18. Jahrhunderts, w: Jahrbuch für brandenburgische Landesgeschichte 25 (1974), b. 49–93
Lietz 2005
G. Lietz, Zum Umgang mit dem nationasozialistischen Ortsnamen-Erbe in der SBZ/DDR, Onomastica Lipsiensia 4, Leipzig 2005
Schlimpert 1991
G. Schlimpert, Brandenburgisches Namenbuch, Teil 7: Die Ortsnamen des Kreises Jüterbog-Luckenwalde, Weimar 1991
Schlimpert 1972
G. Schlimpert, Brandenburgisches Namenbuch, Teil 3: Die Ortsnamen des Teltow, Weimar 1972
Schuster-Šewc 2008
H. Schuster-Šewc, Die Ortsnamen der Lausitz – Anmerkungen zum Stand ihrer Erforschung, w: Lětopis 55 (2008), b. 94–108
Schuster-Šewc 2009
H. Schuster-Šewc, Die Ortsnamen der Lausitz (Teil II)– Anmerkungen zum Stand ihrer Erforschung, w: Lětopis 56 (2009), b. 103–124
Schwela 1958
G. Schwela = B. Šwjela, Die Flurnamen des Kreises Cottbus = Stronine mjenja Chóśobuskego wobcerenja, Bautzen 2019 (reprint wudaśa 1958)
SSA (11)
Serbski rěcny atlas = Sorbischer Sprachatlas, zwězk 11, LND, Budyšyn 1975
Starosta 1999
Manfred Starosta, Dolnoserbsko-nimski słownik, Budyšyn 1999
Wauer 2005 [BNB 12]
S. Wauer, Brandenburgisches Namenbuch, Teil 12: Die Ortsnamen des Kreises Beeskow-Storkow. Nach Vorarbeiten von Klaus Müller. Mit einem siedlungsgeschichtlichen Beitrag von Kerstin Kirsch, Stuttgart 2005
Wenzel 2015b
W. Wenzel, Neue Deutungen altsorbischer Ortsnamen, w: W. Wenzel, Slawen in Deutschland. Ihre Namen als Zeugen der Geschichte. Wud. wót Andrea Brendler a Silvio Brendler, Hamburg 2015, b. 100–123; spócetnje w: Lětopis 60 (2013), zešywk 2, b. 106–129
Wenzel 2014 [2009]
W. Wenzel, Slawische Zunamen aus Bezeichnungen für den Schmied im Deutschen. Unter besonderer Berücksichtigung des Sorbischen, w: W. Wenzel: Namen und Geschichte. Orts- und Personennamen im deutsch-westslawischen Sprachkontaktraum als historische Zeugnisse, wud. A. Brendler a S. Brendler, Hamburg 2014, b. 122–138; spócetnje w: Zunamen. Zeitschrift für Namenforschung 4 (2009), b. 58–74
Wenzel 2010
W. Wenzel, Problematische Deutungen Lausitzer Ortsnamen, w: Lětopis 57 (2010), b. 119–130
Wenzel 2009
W. Wenzel, Umstrittene Deutungen Lausitzer Ortsnamen, w: Namenkundliche Informationen 95/96 (2009), b. 55–88
Wenzel 2006b
W. Wenzel, Die Ortsnamen Horno und Rogow, w: Karg, Detlef / Schopper, Franz (Hrsg.): Horno – zur Kulturgeschichte eines Niederlausitzer Dorfes. Bd. 2. Wünsdorf 2006, b. 501 a dalej
Wenzel 1964
W. Wenzel, Die Ortsnamen des Schweinitzer Landes (Deutsch-Slawische Forschungen zur Namenkunde und Siedlungsgeschichte 16), Berlin 1964
Wieczorek 2016
G. Wieczorek, Kak pisaś – Cerna abo Cernja? Wót problemow ze serbskimi mjenjami, w: Nowy Casnik 50/14.12.2016, b. 8

Geografiske koordinaty

Wětšyna w mjenjowem serwisu prezentěrowanych pśibližnych geografiskich koordinatow za městna w Bramborskej bazěrujo na pódaśach LGB a w Pólskej PRNG. W dalšnych padach jo datowa banka GeoNames žrědło za koordinaty.

Wobźěłanje

Koncepcija boka: Hauke Bartels, Fabian Kaulfürst, Joanna Szczepańska, Marcin Szczepański

Pśigótowanje datow: Joanna Szczepańska, Katja Atanasowa (źěł Bramborska), Šyman Blum (źěł Sakska), Marcin Szczepański (pódaśa k fleksiji).

Zastojanje datow: Joanna Szczepańska

Rěcne konsultacije: Fabian Kaulfürst, Sonja Wölkowa (za górnoserbske mjenja), DSRK

Źěł Etymologija: Kito Kśižank; korektura w dolnoserbšćinje a wopśimjeśowe póraźowanje: Gregor Wieczorek, Fabian Kaulfürst

Techniska realizacija: Marcin Szczepański

Alternatiwny pśistup k datam

Mimo pytańskego serwisa a webowego interfaca k datowej bance póbitujomy teke zestajenje wšyknych datowych zapiskow w dwěma datajoma: z městnymi mjenjami a z wósobowymi mjenjami. Lisćinje stej w tekstowem formaśe (z tabulatorom źělone póla) a wobpśimjejotej:

Městne mjenja:

  • aktualne a zestarjete mjenja (dolnoserbske a nimske)
  • zwězanu leksiku (na pś. pomjenjenja wobydlarjow a adjektiwy)
  • geografiske koordinaty
  • wopisanje administratiwneje pśisłušnosći.

Wósobowe mjenja:

  • głownu formu mjenja
  • zwězane formy (na pś. alternatiwne, skrotcone, wótwjeźone, zestarjete)
  • nimske ekwiwalenty

Daty stoje pód licencu Creative Commons CC BY-SA.

Wuwiśe boka

2024-09-03
zwězanje z zapisami słownika Digitales Familiennamenwörterbuch Deutschlands (DFD)
2024-02-05
rozšyrjenje wó dalše 50 artikelow z rozkłaźenjami mjenjow
2024-01-31
rozšyrjenje wó mjenja sedlišćow w źěłu historiskeje Łužyce, kótaryž źinsa lažy w Pólskej, zapśimujuce pólske mjenja; korektury a dopołnjenja doněnta wózjawjonego materiala
2023-03-30
rozšyrjenje wó dalše 50 artikelow z rozkłaźenjami mjenjow
2022-06-20
rozšyrjenje wó dalše 100 artikelow z rozkłaźenjami mjenjow
2022-01-12
rozšyrjenje wó mjenja sedlišćow a zastojnstwowych jadnotkow w Sakskej z zapśimjeśim górnoserbskich mjenjow; korektury a dopołnjenja doněnta wózjawjonego materiala
2021-06-16
rozšyrjenje wó prototypiske artikle z rozkłaźenjami mjenjow; korektury a dopołnjenja doněnta wózjawjonego materiala
2021-02-02
rozšyrjenje wó familijowe mjenja a pśedmjenja; korektury a dopołnjenja doněnta wózjawjonego materiala
2020-06-26
rozšyrjenje wó mjenja sedlišćow a zastojnstwowych jadnotkow w Bramborskej zwenka serbskego sedleńskego ruma
2020-03-19
spśistupnjenje prědneje wersije w interneśe (wobstatk: mjenja sedlišćow, wětšych teritorijow a zastojnstwowych jadnotkow serbskego sedleńskego ruma w Bramborskej)