Pšawopisne warianty
Teksty, kótarež stajimy k dispoziciji, njamaju jadnotny pšawopis. Dajo take, kenž maju (do dalokeje měry) źinsajšnu ortografiju. Wětšy part ale jadna se wó starše teksty, w kótarychž namakaju se wšake pšawopisne warianty. Wótergi jo grafiski system teke we wobłuku jadnogo dokumenta njekonsistentny. Slědujuca tabela dokumentěrujo wažnjejše warianty, na kótarež dejało se pśi pytanju źiwaś.
Mysliś dej se teke na to, až jo w dolnoserbskem pismojstwje dłujko se kněžył uzus, pisaś hu– a ho– město źinsa wužywanego wu– resp. wo–.
| źinsajšny pismik resp. kombinacija pismikow | warianty | pśikłady | pśikłady w źinsajšnej ortografiji |
|---|---|---|---|
| a | a | a | a |
| ah | Zahßu | casu | |
| aa | Saalu | zalu | |
| b | b | by | by |
| bb | Rybbi | ryby | |
| c | z | zaß | cas |
| c | cas | cas | |
| č | tſch | rédnutſchké | rědnučke |
| tſ̷ch | malutſ̷chki | małučki | |
| cž | chuducžki | chudučki | |
| cź | bleducźke | blědučke | |
| ć | tſch | rostſchegnuſch | rozćěgnuś |
| cž | wernoscž | wěrnosć | |
| cź | Meſcźe | měsće | |
| cz | doſcz | dosć | |
| d | d | do | do |
| dd | ſchloddar | šlodaŕ | |
| dź | dž | jeſdžachu | jězdźachu |
| dź | ſdźarž | zdźarž | |
| e | e | ten | ten |
| eh | wehžeńe | wjeźenje | |
| ee | armeeja | armeja | |
| é | wéle | wjele | |
| ě | é | ßnég | sněg |
| ě | běg | běg | |
| e | redna | rědna | |
| eh | Jehź | jěź | |
| ie | garnierowany | garněrowany | |
| f | f | flaška | flaška |
| ff | ſchaffnaŕa | šafnarja | |
| g | g | gódy | gódy |
| gg | aggresiwne | agresiwne | |
| h | h | how | how |
| ch | ch | chóry | chóry |
| i | i | śi | śi |
| j | pſchjžo | pśiźo | |
| ie | griechiski | grichiski | |
| ij | zińijſch | cyniś | |
| j | j | ja | ja |
| i | io | jo | |
| y | woyowańa | wójowanja | |
| k | k | kak | kak |
| ck | ſchickne | wšykne | |
| kk | Dekku | deku | |
| kw | kw | kwětk | kwětk |
| qw | Qwétaſchk | kwětašk | |
| qu | Quetki | kwětki | |
| ł | l | bül | był |
| ł | był | był | |
| ll | byll | był | |
| w | meńiw | měnił | |
| l | l | dalej | dalej |
| ll | alle | ale | |
| m | m | mam | mam |
| mm | grommadu | gromadu | |
| n | n | nan | nana |
| nn | Szynna | syna | |
| ń | ń | groń | groń |
| n | kon | kóń | |
| o | o | to | to |
| oh | Bohg | Bog | |
| ó | o | gotowy | gótowy |
| oh | bohźy | bóžy | |
| u | kuttaru | kótaru | |
| ó | pó | pó | |
| p | p | pak | pak |
| pp | ſuppu | zupu | |
| r | r | rak | rak |
| rr | zorra | cora | |
| ŕ | ŕ | pjakaŕ | pjakaŕ |
| r | flejſchar | flejšaŕ | |
| s | ſ (wósebnje pśed njespiwnymi konsonantami) |
ziſto | cysto |
| ß | zaß | cas | |
| ſs | Pſsy | psy | |
| ſſ | nepſcheńaſſo | njepśenjaso | |
| sz | Szinn | syn | |
| Ss | Ssluchaiſcho | słuchajśo | |
| ss | sslowa | słowa | |
| s | sy | sy | |
| sch (typ: schowaś) |
ſ'ch | ſ'choŕeł | schórjeł |
| S'ch | S'chowaſch | Schowaś | |
| ßch | ßchow | schow | |
| sch | huschojźony | wuschójźony | |
| š | š | wšo | wšo |
| ſch | wſcho | wšo | |
| ſ̷ch | wſ̷cho | wšo | |
| ś | ś | śi | śi |
| ſch | ſchicho | śicho | |
| sch | Tschi | tśi | |
| t | t | tak | tak |
| th | katholski | katolski | |
| tt | nagottowali | nagótowali | |
| u | u | muž | muž |
| uh | Muhźe | muže | |
| w | w | was | was |
| v | provinza | prowinca | |
| y | y | my | my |
| i | ſtim | z tym | |
| ü | mü | my | |
| z | ſ | ſa | za |
| s | ras | raz | |
| z | zmakaś | zmakaś | |
| ž | ž | žywy | žywy |
| ź | ſaßwuźyli | zasłužyli | |
| ſ̷ch | teſ̷ch | tež | |
| ſch | gaſch | gaž | |
| ź | ź | źěk | źěk |
| ž | ńiži | niźi | |
| ſch | ßnaſch | snaź |
wóznamjenjenje palatalnosći
Źož wóznamjenijo se palatalnosć (měkosć) w źinsajšnem pšawopisu z pomocu pismika j, pišo se w starych tekstach j, i, y, dypkowany wokal abo teke dypkowany resp. smužkowany konsonant. (Dypkowane znamuška pišu se w Dolnoserbskem tekstowem korpusu z techniskich zawinow ako smužkowane.)
Casy, wósebnje pśed wokalom e, se palatalnosć zewšym njewóznamjenijo.
Pśikłady:
- j: mjaſſez ‘mjasec’
- i: Wiaźe ‘wjaže’
- y: wyazor ‘wjacor’
- dypkowany (smužkowany) wokal: wáhdu ‘wjadu’
- dypkowany (smužkowany) konsonant: ṕeńes ‘pjenjez’
- njewóznamjona palatalnosć: ßebe ‘sebje’
Casy wóznamjenijo se palatalnosć teke tam, źož wóna w źinsajšnem pšawopisu se njemarkěrujo, na pś. ńiži ‘niźi’.
glědaj teke: regularne wuraze