pšawopisne warianty

Teksty, kótarež stajimy k dispoziciji, njamaju jadnotny pšawopis. Dajo take, kenž maju (do dalokeje měry) źinsajšnu ortografiju. Wětšy part ale jadna se wó starše teksty, w kótarychž namakaju se wšake pšawopisne warianty. Wótergi jo grafiski system teke we wobłuku jadnogo dokumenta njekonsistentny. Slědujuca tabela dokumentěrujo wažnjejše warianty, na kótarež dejało se pśi pytanju źiwaś.

Mysliś dej se teke na to, až jo w dolnoserbskem pismojstwje dłujko se kněžył uzus, pisaś hu– a ho– město źinsa wužywanego wu– resp. wo–.

źinsajšny pismik resp. kombinacija pismikowwariantypśikładypśikłady w źinsajšnej ortografiji
aaaa
ahZahßucasu
aaSaaluzalu
bbbyby
bbRybbiryby
czzaßcas
ccascas
čtſchrédnutſchkérědnučke
tſ̷chmalutſ̷chkimałučki
chuducžkichudučki
bleducźkeblědučke
ćtſchrostſchegnuſchrozćěgnuś
wernoscžwěrnosć
Meſcźeměsće
czdoſczdosć
dddodo
ddſchloddaršlodaŕ
jeſdžachujězdźachu
ſdźaržzdźarž
eetenten
ehwehžeńewjeźenje
eearmeejaarmeja
éwélewjele
ěéßnégsněg
ěběgběg
erednarědna
ehJehźjěź
iegarnierowanygarněrowany
ffflaškaflaška
ffſchaffnaŕašafnarja
gggódygódy
ggaggresiwneagresiwne
hhhowhow
chchchórychóry
iiśiśi
jpſchjžopśiźo
iegriechiskigrichiski
ijzińijſchcyniś
jjjaja
iiojo
ywoyowańawójowanja
kkkakkak
ckſchicknewšykne
kkDekkudeku
kwkwkwětkkwětk
qwQwétaſchkkwětašk
quQuetkikwětki
łlbülbył
łbyłbył
llbyllbył
wmeńiwměnił
lldalejdalej
llalleale
mmmammam
mmgrommadugromadu
nnnannana
nnSzynnasyna
ńńgrońgroń
nkonkóń
oototo
ohBohgBog
óogotowygótowy
ohbohźybóžy
ukuttarukótaru
ó
pppakpak
ppſuppuzupu
rrrakrak
rrzorracora
ŕŕpjakaŕpjakaŕ
rflejſcharflejšaŕ
sſ
(wósebnje pśed njespiwnymi konsonantami)
ziſtocysto
ßzaßcas
ſsPſsypsy
ſſnepſcheńaſſonjepśenjaso
szSzinnsyn
SsSsluchaiſchosłuchajśo
sssslowasłowa
ssysy
sch
(typ: schowaś)
ſ'chſ'choŕełschórjeł
S'chS'chowaſchSchowaś
ßchßchowschow
schhuschojźonywuschójźony
ššwšowšo
ſchwſchowšo
ſ̷chwſ̷chowšo
śśśiśi
ſchſchichośicho
schTschitśi
tttaktak
thkatholskikatolski
ttnagottowalinagótowali
uumužmuž
uhMuhźemuže
wwwaswas
vprovinzaprowinca
yymymy
iſtimz tym
ümy
zſſaza
srasraz
zzmakaśzmakaś
žžžywyžywy
źſaßwuźylizasłužyli
ſ̷chteſ̷chtež
ſchgaſchgaž
źźźěkźěk
žńižiniźi
ſchßnaſchsnaź

wóznamjenjenje palatalnosći

Źož wóznamjenijo se palatalnosć (měkosć) w źinsajšnem pšawopisu z pomocu pismika j, pišo se w starych tekstach j, i, y, dypkowany wokal abo teke dypkowany resp. smužkowany konsonant. (Dypkowane znamuška pišu se w Dolnoserbskem tekstowem korpusu z techniskich zawinow ako smužkowane.)

Casy, wósebnje pśed wokalom e, se palatalnosć zewšym njewóznamjenijo.

Pśikłady:

Casy wóznamjenijo se palatalnosć teke tam, źož wóna w źinsajšnem pšawopisu se njemarkěrujo, na pś. ńiži ‘niźi’.

glědaj teke: regularne wuraze